|
Piše Simon Zajc
Objavljeno: 14.12.2007 ob 06:30
|
|
Na novinarski konferenci, ki je
potekala v četrtek, 13. decembra, v prostorih Slovenske
akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je bila javnosti
predstavljena knjiga "J. V. Valvasor in astronomija". O
vsebini knjige, ki je izšla pri založbi Jutro, sta
spregovorila avtorja dr. Stanislav Južnič in prof. Marijan
Prosen. Avtorja odkrivata, da se je kranjski polihistor
ukvarjal tudi z astronomijo, imel veliko knjig o tej vedi
in tudi astronomske naprave. Predstavitev je zajeta v
video posnetku, ki traja pol ure in si ga lahko ogledate v spodnjem oknu:
|
O knjigi
J. V. Valvasor in astronomija
Dosedanje
raziskovalce so zanimali predvsem kranjski astronomi, ki
jih je Valvasor našteval v svojih delih, predvsem v Slavi
vojvodine Kranjske. Dejansko pa je bil Valvasor sam
delujoč znanstvenik, naravoslovec in tehnik, nekoliko tudi
astronom. Prav o njegovih astronomskih nagnjenjih piše
naša knjižica. Valvasorjevo zanimanje za astronomijo je
bilo tesno povezano z londonsko Kraljevo družbo, ki si je
zelo želela znanstvenega sodelavca in poročevalca iz naših
krajev. Sicer pa je Valvasorjevo znanje izhajalo iz
globoke in stare kranjske astronomske tradicije. Pri
svojih nakupih astronomskih knjig se je Valvasor v veliki
meri opiral na izkušnje svojih starejših prijateljev in
vzornikov, predvsem na dobra tri desetletja starejšega
deželnega glavarja, grofa Volfa Engelberta Turjaškega, in
na sina ljubljanskega župana, Janeza Ludvika Schönlebna.
Pri tem posebej izpostavljamo zanimivo dejstvo, da smo
današnji Slovenci Valvasorja poslovenili, njegovega
znanstvenega in še posebej astronomskega vzornika, Volfa
Engelberta Turjaškega, pa ne.
Stanislav
Južnič in Marijan Prosen
|
Dr. Stanislav Južnič je bil rojen
v San Franciscu. Diplomiral je na oddelku za tehniško fiziko
Univerze v Ljubljani. Magistriral in doktoriral je na oddelku
za zgodovino iste univerze. Njegovo osnovno področje
raziskovanja je fizika kranjskih jezuitov in njihovih
študentov v 17. in 18. stoletju. Po doktoratu je na univerzi
Saint Louis in pri oddelku za zgodovino znanosti Univerze v
Oklahomi raziskoval uspehe kranjskega jezuita-astronoma
Hallersteina v Pekingu, znanstveno, vojaško in prostozidarsko
dejavnost Jurija Vege ter komaj verjetne uspehe Vegovega
profesorja astronomije Gabrijela Gruberja. Zanimajo ga
povezave ljubljanskih jezuitov z njihovimi bogatimi meceni
knezi Turjačani, z baroni Erbergi, in pa znanstvena snovanja
jezuitskega dijaka Janeza Vajkarda Valvasorja.
Marijan Prosen - Majo je poklicni
astronom, prof. mat. in fiz. - učitelj svetnik. Deset let je
delal kot strokovni sodelavec na Astronomsko-geofizikalnem
observatoriju na Golovcu, ostala leta do upokojitve pa je
poučeval matematiko, fiziko in astronomijo na srednjih šolah v
Ljubljani. Je učitelj in pisec učbenikov, propagator
astronomije, pisec vsebin svetovne in naše zgodovine
astronomije ... Piše izključno v slovenskem jeziku, na kar je
posebno ponosen. Njegova bibliografija obsega okrog 80
publikacij, od tega je petina učbenikov astronomije in
geometrije. Spisal je še okoli 1200 člankov astronomske
vsebine. Imel je tudi okoli 330 astronomskih delavnic,
skupinskih opazovanj in predavanj ter samostojno razstavo del.
Za poljudno delo Utrinki iz astronomije je prejel Levstikovo
nagrado in pri Slovenski znanstveni fundaciji priznanja
Donator, Zvezda leta in Prometej znanosti, za življenjsko delo
pa nagrado Republike Slovenije na področju šolstva.
|
Ljubljana,
Slovenija
