Piše
Simon Zajc, Centralno Vesolje
Objavljeno: 29.05.2002 ob 10:00 |
[Rev:0]
|
Strokovnjaki so predstavili nove podatke o
sestavi Marsovega površja, ki jih je na Zemljo
poslala ameriška samodejna vesoljska sonda 2001
Mars Odyssey. Izsledki spektrometrov za žarke
gama (GRS: Gamma-Ray Spectrometer) in nevtrone
(NS: Neutron Spectrometer) ter detektorja
visokoenergetskih nevtronov (HEND: High Energy
Neutron Detector) namreč kažejo na to, da se na
planetu nahajajo precejšnje zaloge vode v obliki
ledu.
Približno meter debela plast površja, ki so jo
raziskali, je na nekaterih področjih sestavljena
predvsem iz ledu, prašnih delcev in kamenja.
Predvsem je to značilno za področje, ki se
razteza od južnega pola, pa vse do približno 60°
južne zemljepisne širine Marsa (zgornji del
slike 1, modra barva). Znanstveniki menijo, da
med 20 in 50% mase omenjene plasti predstavlja
prav led. Severno poloblo bodo na enak način
raziskali čez nekaj mesecev, ko tam nastopi
poletje, ki prežene suhi led (zmrznjen ogljikov
dioksid).
Sonda 2001 Mars Odyssey naj bi okrog planeta
krožila in zbirala podatke vsaj eno Marsovo
leto, to je 687 zemeljskih dni. Tristo milijonov
dolarjev vredno odpravo nadzorujejo strokovnjaki
laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške
vesoljske agencije NASA. Instrument HEND je
prispeval ruski inštitut za vesoljske raziskave
(IKI) iz Moskve.
Skica sestave zgornje plasti Marsovega površja.
Brez pisnega dovoljenja avtorja je vsebino te
strani (besedilo, slike,...) prepovedano uporabljati ali
posredovati drugam.
Oglejte si:
|