Piše Simon Zajc, Centralno
Vesolje
Objavljeno: 11.02.2001 ob 00:30 |
[Rev:1,
L] |
Ameriška vesoljca Jones in Curbeam sta včeraj ob 16:50 po
srednjeevropskem času, kar je kasneje kot je bilo načrtovano, pričela s prvim
vesoljskim sprehodom med odpravo STS-98.
Še pred začetkom vesoljskega sprehoda je astronavtka Marsha Ivins s pomočjo
raketoplanove daljinsko vodene mehanične roke zgrabila združevalni tunel PMA-2, ki je
bil na sprednjem koncu modula Unity Mednarodne vesoljske postaje (MVP).
Združevalni tunel je nato prenesla na nosilec Z1, ki je nad modulom Unity. Na začetku
vesoljskega sprehoda je Jones tunel PMA-2 ročno pritrdil na predvideno mesto na Z1, kar
se je zgodilo ob 18:03 po srednjeevropskem času. Nato se je odpravil na nosilec P6, kjer
je sprostil nekaj zatičev na zloženem hladilniku, ki bo skrbel za odvajanje odvečne
toplote.
Medtem pa je Curbeam odklopil nekaj kablov, ki so povezovali
modul Destiny s tovornim
odsekom raketoplana Atlantis, nato pa je s spajalnega mehanizma Destinyja odstranil še
zaščitno prekrivalo. Ob 18:23 po srednjeevropskema času je Ivinsova z mehanično roko,
ki jo je upravljala iz notranjosti raketoplana, zgrabila modul Destiny in ga počasi
dvignila iz tovornega odseka Atlantisa (glej prvo sliko). To je bilo izjemno natančno in
počasno opravilo, saj je bilo od Destinya pa do stene tovornega odseka le približno 6 cm
prostora. Po uspešnem dvigu novega modula ga je astronavtka še obrnila za 180 stopinj in
nato počasi premaknila do spajalnega mehanizma na modulu Unity.
Vesoljca Jones in Curbeam sta medtem, ko je Ivinsova
premikala 14-tonski modul Destiny, sprostila tudi Ku-band anteno na nosilcu P6. Ob 20:12
se je s pomočjo mehanične roke modul Destiny spojil z Mednarodno vesoljsko postajo in
postal njen sestavni del. Po priključitvi modula sta vesoljca povezala devet električnih
kablov in štiri cevi, po katerih se pretaka hladilna tekočina med Destinyjem in
hladilnimi ploščami na nosilcu P6. S priključitvijo teh cevi je bilo nekaj težav, saj je iz prve
puščal amoniak, ki je uhajal in na cevi nato zmrznil.
Curbeam in Jones sta vesoljski sprehod zaključila s
povratkom v zračno zaporo raketoplana Atlantis, ki sta jo napolnila s kisikom, katerega
pa sta kmalu zatem izčrpala. Tako sta iz površine vesoljskih skafandrov odstranila
morebitne ostanke amoniaka, ki je uhajal iz cevi na modulu Destiny. V zračni zapori sta
nato ponovno vzpostavila pritisk in odprla loputo v notranjost raketoplana, kjer so ju
pričakali ostali trije člani posadke. Vesoljski sprehod je bil prvi izmed treh
predvidenih med odpravo STS-98, končal se je danes ob 00:24 po srednjeevropskem času po
7-ih urah in 34-ih minutah. Drugi vesoljski sprehod bosta vesoljca opravila predvidoma v
ponedeljek, tretjega pa v sredo.
Novi ameriški modul Destiny, ki tehta približno 14 ton in
je valjaste oblike, je dolg 8,5 metra in širok 4,3 metra. Gre za doslej najpomembnejši
ameriški modul, ki bo od ruskega servisnega modula Zvezda prevzel nadzor nad Mednarodno
vesoljsko postajo. Vse od novembra 1998, ko je v vesolje poletel prvi del MVP (modul Zarja), so polet vesoljske postaje namreč
upravljali ruski nadzorniki v Koroljovu. Ti bodo še vedno skrbeli za dvig orbite
vesoljske postaje, ki ga omogočajo raketni motorji na modulu Zvezda.
Brez pisnega
dovoljenja avtorja je vsebino te strani (besedilo, slike,...) prepovedano uporabljati ali
posredovati drugod.
Oglejte si:
Preberite si:
|