ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE    
OSTALO
FORUM                   
ISKANJE                   
DOSJE:NOORDUNG                


 

 


Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroška
 za davkoplačevalce.


 



Portal o astronavtiki in astronomiji
   v spletu od 10.12.1997

Astronavtika - Shenzhou-2
Astronavtika - Shenzhou-2

 


Oznaka

Start

Pristanek

Trajanje p.

Opis

2001-001A

09.01.2001

16.01.2001

6d 18h 21m

2. poskusni polet


Shenzhou-2 uspešno pristal

 

Piše Simon Zajc
16.01.2001

Pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje brez posadke Shenzhou-2 je danes ob 12:22 po srednjeevrospkem času uspešno pristal v Notranjo Mongoliji na Kitajskem. Od pristajalnega odseka v katerem so tudi živali se je najprej ločil orbitalni odsek nato pa še instrumentalno-pogonski odsek vesoljske ladje. Drugi polet kitajske vesoljske ladje je trajal 6 dni, 18 ur in 21 minut.


Animacijo izdelal Simon Zajc na osnovi dosegljivih podatkov in ugibanja. MPEG-1, 15 sekund, 370 KB.


Shenzhou-2 v orbiti

 

Piše Simon Zajc
10.01.2001

Kitajska je včeraj ob 18:00 po srednjeevropskem času na vesoljskem izstrelišču Jiuquan izstrelila nosilno raketo dolgi pohod 2F (oznaka CZ-2F), ki je v vesolje ponesla kitajsko vesoljsko ladjo Shenzhou-2. Vesoljska ladja je tudi tokrat v vesolje poletela brez človeške posadke, po besedah kitajskih predstavnikov pa se na krovu nahajajo živali in različen biološki material, ki ga je prispevala kitajska akademija znanosti. Na krovu vesoljske ladje naj bi se med poletom izvajali tud fizikalni in astronomski poskusi.

Gre za drugi poskusni polet kitajske vesoljske ladje vrste shenzhou. Prvo vesoljsko ladjo Shenzhou-1 so Kitajci izstrelili 20. novembra 1999, v vesolju pa je ostala 21 ur. Tokrat naj bi bilo drugače, saj naj bi plovilo v vesolju ostalo nekaj dni (koliko, še ni znano). Plovilo Shenzhou-2 naj bi bilo za približno 100 kg lažje od Shenzhou-1, saj so na vesoljski ladji opravili vrsto izboljšav.

Priprave na drugi preizkusni polet:

 

Piše Simon Zajc
31.12.2000

Lan Chen, avtor neuradne kitajske vesoljske strani, je posredoval vest časopisa Wen Wei Po (Hong Kong), ki govori o načrtovanem drugem poskusnem poletu kitajske vesoljske ladje Shenzhou-2. Članek v časniku trdi, da naj bi se izstrelitev kitajske rakete dolgi pohod 2F (CZ-2F) s kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke zgodila na izstrelišču Jiuquan v začetku januarja 2001. Polet vesoljske ladje naj bi po nekaterih podatkih trajal kar sedem dni (prvi poskusni polet je trajal 21 ur).

Plovilo Shenzhou-2 naj bi bilo v skladu z izsledki prvega poskusnega poleta deloma spremenjeno in tehnološko bolj napredno. Predvsem naj bi predelali električno napeljavo vesoljskega plovila. Plovilo naj bi bilo zaradi omenjenih sprememb za skoraj 100 kilogramov lažje od plovila Shenzhou-1.


Piše Simon Zajc
07.07.2000

Po poročanju kitajskega časopisja, naj bi Kitajska že zaključevala priprave na drugi preizkusni polet vesoljske ladje shenzhou. Drugo preizkusno vesoljsko ladjo, z začasnim imenom Shenzhou-2, naj bi poizkušali izstreliti oktobra letos. Kot je znano je Kitajska lani novembra prvič preizkusila svojo vesoljsko ladjo Shenzhou-1. Tudi drugi preizkusni polet bodo izvedli še brez posadke. Nosilno raketo CZ-2F pa bodo tudi tokrat izstrelili iz vesoljskega izstrelišča Jiuquan v kitajski severni pokrajini Gansu.

Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi bilo plovilo Shenzhou-2, v skladu z izsledki prvega preizkusnega poleta, deloma spremenjeno in tehnološko bolj napredno. Predvsem naj bi predelali električno napeljavo vesoljskega plovila. Plovilo naj bi bilo zaradi omenjenih sprememb, za skoraj 100 kilogramov lažje od plovila Shenzhou-1.

Na sliki 1c je prikazan računalniški 3D model vesoljske ladje Shenzhou-2. Kot je opazno, tudi Shenzhou-2 na vrhu orbitalnga odseka še nima spajalnega mehanizma (za preizkusni polet samo enega tovrstnega plovila je to tako ali tako nepomembno). Vesoljska ladja ima na vrhu omenjenega odseka nameščene posebne palete, na katere je možno pritrditi različne znanstvene eksperimente ipd. Znani so tudi podatki o skupni površini plošč s sončnimi celicami. Plovilo ima namreč kar štiri plošče s skupno površino 43 kvadratnih metrov, ki lahko proizvedejo približno 1,6 kW!

Izvedelo se je tudi, da kitajski vesoljci pri vadbi za vesoljske polete, uporabljajo prav posebno napravo, ki omogoča simuliranje breztežnosti. Šlo naj bi za veliko komoro, premera 15 in višine 21 metrov, ki je pravzaprav pokončni veterni tunel. Ventilator na dnu naj bi proizvajal veter s hitrostjo 150 km/h, kar naj bi omogočalo lebdenje vesoljcev v omenjeni komori.

Po besedah poznavalcev je prvi polet vesoljskega plovila shenzhou s človeško posadko, pričakovati koncem letošnjega leta oziroma prihodnje leto. V vesoljskem plovilu shenzhou je sicer prostora za tri vesoljce.

Izstrelitev plovila Shenzhou ali Božja ladja (slika 1a) so izvedli na kozmodromu Jiuquan (slike 3a, 4a, 6a) v severni pokrajini Gansu. Plovilo je za en obhod Zemlje potrebovalo približno 90 minut, po 21 urah in 11 minutah v orbiti in 14 obhodih Zemlje je vesoljska ladja uspešno pristala v Notranji Mongoliji (slika 2a).

Se bodo Rusom in Američanom kmalu pridružili še Kitajci in tako postali tretji narod na svetu, ki je z lastno tehnologijo ponesel človeka v vesolje? Polet vesoljskega plovila s človeško posadko pa ne gre pričakovat prej, kot po še nekaj preizkusnih izstrelitvah praznega plovila. Takrat bomo poleg kozmonavtov in astronavtov dobili še taikonavte (vesoljec po kitajsko).

Fotografije, skice:

Slika 1c:
Shenzhou-2 v orbiti
Slika 1b:
Končna različica?
Shenzhou-1:
Pristajalni odsek po pristanku
Izstrelišče:
Izstreliscna rampa za raketo CF-2F
Nadzorno središče:
Nadzorni center ob izstrelitvi
Nosilna raketa:

Nosilna raketa na ploscadi

Nosilna raketa:
Nosilna raketa CZ-2F na ploscadi


Copyright (c) Simon Zajc, Centralno Vesolje 1997-2001
http://vesolje.net - info@vesolje.net

 



Pogled iz vesolja
21.9.2019 16:57


Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune