Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroška
 za davkoplačevalce.

Novi podatki o prvem poletu:

Piše Simon Zajc
12.02.2000

Nekaj tednov po prvi preizkusni izstrelitvi kitajskega vesoljskega plovila 921 z imenom Shenzhou, so na dan prišli tudi malce bolj uradni podatki in fotografije. V skladu s temi informacijami je bil izdelan tudi nov model 3-D preizkusne ladje Shenzhou (Slika 2b). Na novi sliki je opazno, da se lahko naklon plošč s sončnimi celicami na instrumentalno-pogonskem odseku, spreminja tako, da se vedno doseže najboljši izkoristek obstoječih svetlobnih razmer. Prva preizkusna vesoljska ladja pa še ni nosila pravega spajalnega mehanizma, saj je bil ta za izvedbo nalog preizkusnega poleta nepotreben. Zaradi kratkega trajanja poleta, pa prav tako niso razvili tudi drugega para plošč s sončnimi celicami na orbitalnem odseku plovila.

Med preizkusnim poletom je notranjost pristajalnega odseka snemala kamera. V pristajalnem odseku se je nahajal tudi vesoljec-lutka na katerem so bili nameščeni senzorji, ki so beležili različne vplive sil in drugih dejavnikov med poletom, še posebej med vzletom in pristankom plovila. V notranjosti plovila pa so se nahajala še različna rastlinska semena in drugi predmeti, ki so jih kasneje, po pristanku plovila, analizirali.

Kot že rečeno, so se v kitajskih medijih pojavile tudi različne fotografije vesoljskega plovila Shenzhou. Na eni izmed fotografij je bila razvidna tudi maketa (najbrž) končne različice plovila 921, pri kateri sta razviti tudi plošči s sončnimi celicami na orbitalnem odseku. Po tej fotografiji je bil izdelan tudi nov model 3-D plovila 921 (Slika 1b).

Datum naslednjega preizkusnega poleta kitajskega vesoljskega plovila 921, ni znan.

Prvi preizkus vesoljske ladje:

Piše Simon Zajc
21.11.1999

Kitajska je v petek, 19.11.1999, ob 23:30 po srednjeevropskem času, v vesolje izstrelila vesoljsko ladjo brez človeške posadke, ki je nato v soboto, 20.11.'99, ob 20:41 tudi varno pristala nazaj na Zemljo.

Izstrelitev plovila Shenzhou ali Božja ladja (slika 1a) so izvedli na kozmodromu Jiuquan (slike 3a, 4a, 6a) v severni pokrajini Gansu. Plovilo je za en obhod Zemlje potrebovalo približno 90 minut, po 21 urah in 11 minutah v orbiti in 14 obhodih Zemlje je vesoljska ladja uspešno pristala v Notranji Mongoliji (slika 2a).

Se bodo Rusom in Američanom kmalu pridružili še Kitajci in tako postali tretji narod na svetu, ki je z lastno tehnologijo ponesel človeka v vesolje? Polet vesoljskega plovila s človeško posadko pa ne gre pričakovat prej, kot po še nekaj preizkusnih izstrelitvah praznega plovila. Takrat bomo poleg kozmonavtov in astronavtov dobili še taikonavte (vesoljec po kitajsko).

Kmalu Kitajec v vesolju?

Piše Simon Zajc
18.09.1999

Opomba: sestavek napisan pred prvo preizkusno izstrelitvijo - opazujte razike med spodaj opisano in dejansko preizkušeno vesoljsko ladjo.

Vesoljsko plovilo "921"

Pod zaščitnim konusom (slika 3) na vrhu rakete CZ-2F je nameščeno vesoljsko plovilo, ki se v javnosti pojavlja pod kodnim imenom "Project 921". Že sam zaščitni konus nam pove veliko o obliki vesoljskega plovila, ki se skriva pod njim. Zaščitni konus je zelo podoben konusu na ruski nosilni raketi sojuz, ki se uporablja za izstreljevanje ruskega vesoljskega plovila sojuz TM, le da je na vrhu malce ožji. Po neuradnih podatkih in skicah smo izdelali tudi model 3-D kitajskega vesoljskega plovila (sliki 1 in 2).

Plovilo spominja na zgodnejše različice sovjetskega vesoljskega plovila sojuz. Z današnjim ruskim sojuzom je primerljiv predvsem pristajalni odsek (v njem se nahaja posadka med vzletom in pristankom) in pa instrumentalno-pogonski odsek plovila. Medtem, ko je orbitalni odsek (posadka ga uporablja po izstrelitvi oz. pred pristankom, na njem pa je tudi loputa za izhod iz plovila v vesolje) pri "Project 921" valjaste oblike (pri sojuzu je kroglast). Znano je, da so Kitajci od Rusov odkupili kar nekaj vesoljske tehnologije: vesoljske obleke (gre za ruski Sokol, ki ga uporabljajo v vesoljskem plovilu sojuz ), spajalni mehanizem in (sojuzov) sistem za ohranjanje življenja.

Za razliko od ruskega sojuza, ki ima dve plošči s sončnimi celicami bo imelo kitajsko plovilo štiri plošče s sončnimi celicami na instrumentalno-pogonskem odseku. Govori se tudi o možnosti drugačnega razporeda sončnih celic, to je: dve plošči na instrumentalno-pogonskem odseku in dve na orbitalnem odseku. Na vrhu orbitalnega odseka bo imelo plovilo tudi spajalni mehanizem. Kitajci namreč kasneje nameravajo z združitvijo dveh takih plovil tvoriti majhen vesoljski laboratorij. Še kasneje je predvidena graditev vesoljske postaje velikosti ruske znanstevne orbitalne postaje Mir. Za izstreljevanje modulov te postaje bodo uporabili močnejše rakete z drugačno vrsto goriva.

Prva kitajska vesoljca?

V plovilu bo prostora za dva vesoljca. Leta 1996 sta v ruskem Centru za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina opravila trening dva Kitajca in sicer Wu Tse in Li Tsinlung. Kitajski Radio Peking ju je po vrnitvi razglasil za člana prve posadke kitajskega vesoljskega plovila. Raketo CZ-2F z vesoljskim plovilom bodo Kitajci bržkone izstrelili iz vesoljskega središča Jiuqan.

Opozoriti moram, da so vsi ti podatki neuradni, saj Kitajci o projektu še molčijo. Pustimo se presenetiti in morda bo kmalu v vesolju zasijala nova (rdeča) zvezda...