Oznaka |
Start |
Pristanek
|
Trajanje p.
|
Opis |
1999-061A |
19.11.1999 |
20.11.1999 |
0d 21h 11m |
1. poskusni
polet |
 |
Novi
podatki o prvem poletu: |
|
 |
Piše Simon Zajc
12.02.2000
Nekaj tednov po prvi preizkusni
izstrelitvi kitajskega vesoljskega plovila 921 z imenom Shenzhou, so na dan prišli tudi
malce bolj uradni podatki in fotografije. V skladu s temi informacijami je bil izdelan
tudi nov model 3-D preizkusne ladje Shenzhou (Slika 2b). Na novi sliki je opazno,
da se lahko naklon plošč s sončnimi celicami na instrumentalno-pogonskem odseku,
spreminja tako, da se vedno doseže najboljši izkoristek obstoječih svetlobnih razmer.
Prva preizkusna vesoljska ladja pa še ni nosila pravega spajalnega mehanizma, saj je bil
ta za izvedbo nalog preizkusnega poleta nepotreben. Zaradi kratkega trajanja poleta, pa
prav tako niso razvili tudi drugega para plošč s sončnimi celicami na orbitalnem odseku
plovila.
Med preizkusnim poletom je
notranjost pristajalnega odseka snemala kamera. V pristajalnem odseku se je nahajal tudi
vesoljec-lutka na katerem so bili nameščeni senzorji, ki so beležili različne vplive
sil in drugih dejavnikov med poletom, še posebej med vzletom in pristankom plovila. V
notranjosti plovila pa so se nahajala še različna rastlinska semena in drugi predmeti,
ki so jih kasneje, po pristanku plovila, analizirali.
Kot že rečeno, so se v
kitajskih medijih pojavile tudi različne fotografije vesoljskega plovila Shenzhou. Na eni
izmed fotografij je bila razvidna tudi maketa (najbrž) končne različice plovila 921,
pri kateri sta razviti tudi plošči s sončnimi celicami na orbitalnem odseku. Po tej
fotografiji je bil izdelan tudi nov model 3-D plovila 921 (Slika 1b).
Datum naslednjega preizkusnega
poleta kitajskega vesoljskega plovila 921, ni znan.
 |
Prvi preizkus vesoljske ladje: |
|
 |
Piše Simon Zajc
21.11.1999
Kitajska je v petek, 19.11.1999, ob 23:30 po
srednjeevropskem času, v vesolje izstrelila vesoljsko ladjo brez človeške posadke, ki
je nato v soboto, 20.11.'99, ob 20:41 tudi varno pristala nazaj na Zemljo.
Izstrelitev plovila Shenzhou ali Božja ladja (slika 1a)
so izvedli na kozmodromu Jiuquan (slike 3a, 4a, 6a) v severni pokrajini Gansu.
Plovilo je za en obhod Zemlje potrebovalo približno 90 minut, po 21 urah in 11 minutah v
orbiti in 14 obhodih Zemlje je vesoljska ladja uspešno pristala v Notranji Mongoliji (slika
2a).
Se bodo Rusom in Američanom kmalu pridružili še Kitajci
in tako postali tretji narod na svetu, ki je z lastno tehnologijo ponesel človeka v
vesolje? Polet vesoljskega plovila s človeško posadko pa ne gre pričakovat prej, kot po
še nekaj preizkusnih izstrelitvah praznega plovila. Takrat bomo poleg kozmonavtov in
astronavtov dobili še taikonavte (vesoljec po kitajsko).
 |
Kmalu
Kitajec v vesolju? |
|
 |
Piše
Simon Zajc
18.09.1999
Opomba: sestavek napisan pred
prvo preizkusno izstrelitvijo - opazujte razike med spodaj opisano in dejansko
preizkušeno vesoljsko ladjo.
Nosilna raketa CF-2F
Za polet v vesolje seveda najprej potrebujemo ustrezno nosilno raketo, ki je
dovolj močna in zanesljiva za transport vesoljskega plovila s človeško posadko v
orbito. Z nosilnimi raketami imajo Kitajci precej izkušenj. V komercialne namene Kitajska
namreč ponuja družino raket Dolgi pohod (oznaka CZ). Razvoj teh raket temelji na
kitajskih balističnih izstrelkih Vzhodni veter ali z NATO imenom CSS-3 in CSS-4.
Družino Dolgi pohod so Kitajci dopolnili s tehnološko izpopolnjenimi raketami CZ-1D,
CZ-2E, CZ-3B in CZ-4A ter vmesnimi različicami. Te rakete lahko primerjamo z ameriško
raketo titan/centaur 34D in evropsko raketo ariane 4.
Nosilna raketa, ki bo uporabljena za izstrelitev plovila s človeško posadko, je
predelana raketa Dolgi pohod 2E z novim imenom Dolgi pohod 2F oziroma CZ-2F (slika 4).
Vesoljsko plovilo "921"
Pod zaščitnim konusom (slika 3) na vrhu rakete CZ-2F je nameščeno vesoljsko
plovilo, ki se v javnosti pojavlja pod kodnim imenom "Project 921". Že sam
zaščitni konus nam pove veliko o obliki vesoljskega plovila, ki se skriva pod njim.
Zaščitni konus je zelo podoben konusu na ruski nosilni raketi sojuz, ki se uporablja za
izstreljevanje ruskega vesoljskega plovila sojuz TM,
le da je na vrhu malce ožji. Po neuradnih podatkih in skicah smo izdelali tudi model 3-D
kitajskega vesoljskega plovila (sliki 1 in 2).
Plovilo spominja na zgodnejše različice sovjetskega vesoljskega plovila sojuz. Z
današnjim ruskim sojuzom je primerljiv predvsem pristajalni odsek (v njem se nahaja
posadka med vzletom in pristankom) in pa instrumentalno-pogonski odsek plovila. Medtem, ko
je orbitalni odsek (posadka ga uporablja po izstrelitvi oz. pred pristankom, na njem pa je
tudi loputa za izhod iz plovila v vesolje) pri "Project 921" valjaste oblike
(pri sojuzu je kroglast). Znano je, da so Kitajci od Rusov odkupili kar nekaj vesoljske
tehnologije: vesoljske obleke (gre za ruski Sokol, ki ga uporabljajo v vesoljskem plovilu
sojuz ), spajalni mehanizem in (sojuzov) sistem za ohranjanje življenja.
Za razliko od ruskega sojuza, ki ima dve plošči s sončnimi celicami bo imelo kitajsko
plovilo štiri plošče s sončnimi celicami na instrumentalno-pogonskem odseku. Govori se
tudi o možnosti drugačnega razporeda sončnih celic, to je: dve plošči na
instrumentalno-pogonskem odseku in dve na orbitalnem odseku. Na vrhu orbitalnega odseka bo
imelo plovilo tudi spajalni mehanizem. Kitajci namreč kasneje nameravajo z združitvijo
dveh takih plovil tvoriti majhen vesoljski laboratorij. Še kasneje je predvidena graditev
vesoljske postaje velikosti ruske znanstevne orbitalne postaje Mir. Za izstreljevanje
modulov te postaje bodo uporabili močnejše rakete z drugačno vrsto goriva.
Prva kitajska vesoljca?
V plovilu bo prostora za dva vesoljca. Leta 1996 sta v
ruskem Centru za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina opravila trening dva Kitajca in
sicer Wu Tse in Li Tsinlung. Kitajski Radio Peking ju je po vrnitvi razglasil za člana
prve posadke kitajskega vesoljskega plovila. Raketo CZ-2F z vesoljskim plovilom bodo
Kitajci bržkone izstrelili iz vesoljskega središča Jiuqan.
Opozoriti moram, da so vsi ti podatki neuradni, saj Kitajci o projektu še molčijo.
Pustimo se presenetiti in morda bo kmalu v vesolju zasijala nova (rdeča) zvezda...
 |
|
|