Z ameriškega letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi so danes ob 23:32 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 5 z dodatno raketno stopnjo centaur. Atlas je na pot k Zemljinemu naravnemu satelitu utiril dve ameriški samodejni sondi, prvi po letu 1998, ko je proti Luni poletela sonda Lunar Prospector. Petinštirideset minut po izstrelitvi se bo od raketne stopnje centaur ločila sonda Lunar Reconnaissanece Orbiter (LRO), ki bo sama nadaljevala pot. Druga sonda, Lunar Crater Observation and Sensing Satelite (LCROSS), bo ostala združena s centaurom. Sonda LRO bo čez štiri dni prispela v bližino Lune in se uturila v začetno orbito z višino med 30 do 216 km nad njenim površjem. Po dveh mesecih preizkušanj bo spremenila svojo orbito in Luno začela obkrožati preko tečajev, na višini 50 km. Sonda je opremljena s sedmimi znanstvenimi napravami za iskanje ledu in vode ter izdelavo podrobnih kart in trirazsežnostnega modela Luninega površja. Sonda LCROSS bo skupaj s centaurom pet dni po izstrelitvi letela mimo Lune in nadaljevala pot po eliptični orbiti okrog sistema Zemlja-Luna, kjer bo za eno obkrožitev potrebovala 38 dni. Po predvidoma štirih mesecih se bosta centaur in LCROSS usmerila na zadnjo pot, ki se bo končala s padcem na Lunino površje. Najprej bo na Luno padla dodatna stopnja centaur, ki bo pri tem izvrgla 350 ton materiala. Predvideno mesto strmoglavljenja je krater na južnem tečaju Lune, v čigar notranjost nikoli ne posvetijo sončni žarki. Sonda LCROSS bo dogodek opazovala s kamerami in spektrometri in iskala sledi ledu. Štiri minute kasneje bo tudi sama padla na Luno. Sondo LRO so izdelali v Goddardovem središču za vesoljske polete, ki spada po okrilje ameriške vesoljske agencije NASA, LCROSS pa v družbi Northrop Grumman Aerospace Systems.

Ameriški samodejni vesoljski sondi LRO in LCROSS

Današnja izstrelitev atlasa 5

Pogled iz rakete proti Zemlji

Ilustracija sond LRO in LCROSS ter dodatne stopnje centaur (spodaj)